Naslov dela: Določanje narastišč in površin prečnih presekov mišic kolka s slik magnetne resonance za model HIPSTRESS
Mentorica: prof. dr. Veronika Kralj-Iglič
Somentorica: doc. dr. Raja Gošnak Dahmane
Somentorica: izr. prof. dr. Urška Puh

Parametri biomehanskega statusa mišično-kostnega sistema kolčnega sklepa so sile in tlačne porazdelitve, ki delujejo v sklepu. Metoda HIPSTRESS za določanje biomehanskih parametrov kolka temelji na dveh matematičnih modelih, katerih vstopni podatki so geometrijski parametri. Metoda HIPSTRESS je bila v zadnjih 20 letih uporabljena v populacijskih študijah različnih patologij. Pri tem so bili ustrezni geometrijski parametri določeni iz rentgenskih slik medenice in zgornjih delov stegnenic.
V svojem magistrskem delu je nagrajenka določila narastišča in površine prečnih presekov mišic kolčnega sklepa, ki so pomembne za računanje porazdelitve rezultantne kolčne sile in določanje kolčnega tlaka pri stoji na eni nogi, z metodo HIPSTRESS. Za to je uporabila 3 dimenzionalne slike medenice in stegnenic 17-letnega dečka, dobljene z metodo magnetne resonance. Slike so bile posnete v diagnostične namene preiskovanja Ewingovega sarkoma. Avtorica je ugotovila, da se tako določen maksimalni tlak v okviru 20% ujema s tlakom, dobljenim z reskaliranjem referenčnih vrednosti narastišč in presekov mišic, dobljenih iz dvodimenzionalnih slik. Ugotovila je tudi, da je uporaba dvodimenzionalnih slik v populacijskih študijah z velikim številom vključenih preiskovancev upravičena. Ocena narastišč mišic iz slik, dobljenih z metodo magnetne resonance, je časovno zahtevna, napaka pri uporabi dvodimenzionalnih slik pa je znotraj natančnosti merjenja geometrijskih parametrov.
V delu Jovane Mitić so bili biomehanski parametri modela HIPSTRESS prvič določeni iz direktno dobljenih podatkov o narastiščih in presekih mišic, kar predstavlja originalen prispevek k razvoju metode HIPSTRESS, uporabne v populacijskih študijah in v klinični praksi.

Naslov dela: Primerjava obrabe obutve s tipom stopala, določenim z analizo stopalnega odtisa
Mentor: viš. pred. mag. Tomaž Lampe
Somentorica: asist. Monika Pavlović

Špela Zajc je v svojem diplomskem delu raziskovala, kako lahko iz pridobljenih značilnosti obutve, kot sta obraba pete in podplata, pridobivamo informacije o posameznikovem načinu hoje in tipu stopal. Primerjala je obrabo obutve v frontalni in transverzalni ravnini s tipom stopala, določenim z analizo stopalnega odtisa z uporabo Clarkovega kota in Staheli indeksa ter ugotavljala njuno medsebojno povezanost. V raziskavi je sodelovalo 22 prostoviljcev. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko z analizo obrabe obutve določimo tip stopala.
Način analize, ki ga je uporabila nagrajenka v svojem delu, predstavlja novost na področju ortotike, saj se podrobnejše analize podplatov čevljev sicer večinoma uporabljajo predvsem v forenzične namene. Poleg tega je avtorica predstavila postopek odvzema stopalnega odtisa doma, z uporabo vsakodnevnih pripomočkov in ugotovila, da so rezultati večinoma primerljivi z odvzemom mere v laboratoriju, kjer uporabljajo v ta namen oblikovane pripomočke. Tak način odvzema mere lahko predstavlja eno izmed možnosti za delo ortotikov in protetikov na daljavo, kar je dandanes ključnega pomena glede na aktualne razmere povezane z epidemijo COVID-19.

Naslov dela: Učinkovitost zmanjšanja doze na dojke z uporabo svinčene zaščite pri računalniški tomografiji glave
Mentor: doc. dr. Nejc Mekiš

Mednarodna komisija za radiološko varnost (ICRP) navaja, da so dojke pri ženskah do 20. leta najbolj radiosenzitiven organ v človeškem telesu, kar pomeni, da obsevanje omenjenega predela lahko predstavlja največje tveganje za nastanek raka. Zato je potrebna uporaba osebne varovalne opreme v obliki svinčene zaščite preko dojk, s čimer se je ukvarjala nagrajenka v svojem magistrskem delu.
Dela se je avtorica lotila sistematično tako, da je najprej izvedla študijo na antropomorfnem fantomu z dvema različnima tehnikama slikanja, na dveh različnih računalniških tomografijah v dveh bolnišnicah. Dokazala je, da se doza na dojke na podlagi študije na fantomu z uporabo osebne varovalne opreme zmanjša za povprečno 86 %. Potem je študijo nadaljevala na vzorcu 120 pacientk, ki so bile napotene na računalniško tomografsko slikanje glave (60 v vsaki bolnišnici). Na podlagi študije na pacientkah je ugotovila, da se doza zmanjša za povprečno 78 %. Na osnovi pridobljenih rezultatov je zaključila, da je uporaba osebne varovalne opreme preko dojk pri slikanju glave z računalniško tomografijo ključnega pomena za signifikantno zmanjšanje dozne obremenitve na dojke, kar se do sedaj ni vedno uporabljalo.
Pomembnost raziskave in rezultatov je razvidna tudi iz objav treh izvirnih znanstvenih člankov s faktorjem vpliva. Poleg tega je potrebno izpostaviti, da je Nika Zalokar raziskovalno aktivna tudi na širšem področju radiološke tehnologije, saj je poleg 3 omenjenih znanstvenih člankov objavila še 4 izvirne in en pregledni znanstveni članek, pri katerih so trije članki objavljeni v revijah s faktorjem vpliva, pri dveh od teh je prva avtorica članka. Poleg tega se aktivno sodeluje tudi na največjem kongresu radiologije v Evropi (European Congress of Radiology – ECR), pri čemer sta dva izvlečka vezana neposredno na temo magistrske naloge.

Naslov dela: Uporaba obrazne zaščitne folije za umetno dihanje pri temeljnih postopkih oživljanja
Mentor: izr. prof. dr. Uroš Kovačič
Somentor: doc. dr. Damjan Slabe

Magistrsko delo Urbana Mesca je teoretska in empirična študija, v kateri avtor analizira uporabo zaščitne folije za umetno dihanje pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja med laiki in preveri vpliv uporabe folije na kakovost celotnega oživljanja. Podatki so bili zbrani z beleženjem oživljanj na petih reševalnih postajah v Sloveniji, z anonimnim spletnim anketnim vprašalnikom ter meritvami na modelu za oživljanje med študenti zdravstvenih smeri. Čeprav dobra polovica od 314 anektiranih laikov ve, da je zaščitna folija za umetno dihanje del kompleta prve pomoči za avtomobiliste, med analiziranimi 123 oživljanji očividci v nobenem primeru folije niso uporabili. Najpomembnejši spodbujevalni dejavnik za dajanje umetnega dihanja je medsebojno razmerje očividca in bolnika. Z meritvami na modelu je avtor ob uporabi zaščitne folije za umetno dihanje ugotovil statistično značilno podaljšan čas do začetka izvajanja temeljnih postopkov oživljanja in skrajšan čas stiskanja prsnega koša. Po drugi strani je uporaba zaščitne folije pri umetnem dihanju statistično značilno zmanjšala delež prekomernih vpihov. Avtor v sklepu poudari, da je zaščitna folija za umetno dihanje v Sloveniji razmeroma dobro prepoznan, vendar nerabljen pripomoček pri dajanju umetnega dihanja. Njena uporaba poslabša kakovost izvajanja temeljnih postopkov oživljanja, zato bi bilo bolj smiselno, da bi se na tečajih prve pomoči posvetili vajam dajanja pravilnega umetnega dihanja kot uporabi same zaščitne folije.
Magistrsko delo Urbana Mesca kaže na pristop, ki mu je vredno slediti. Avtor nadaljuje z raziskovanjem obravnavane tematike, zlasti o vplivu epidemije COVID-19 na pripravljenost laikov za dajanje umetnega dihanja med izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja.

Naslov dela: Hitra moda – zdravstveno-socialni vidik nakupovalnih navad in odnosa do rabljenih oblačil med mladostniki
Mentorica: doc. dr. Barbara Domajnko
Somentorica: viš. pred. mag. Nevenka Ferfila

Lahko bi začeli povsem klasično - magistrsko delo Pie Prelec Poljanšek je samoiniciativno avtorsko delo, ki preučuje pojav hitre mode in v ožjem smislu na znanstveno odličen način obravnava zdravstveno-socialni vidik nakupovalnih navad in odnosa do rabljenih oblačil med mladostniki – in pri tem spregledali pomemben procesni vidik razvoja študentke v kompetentno raziskovalko. Pričujoče delo je namreč pravzaprav začelo nastajati pri izbirnem predmetu v tretjem letniku študija sanitarnega inženirstva na prvi stopnji, kjer je Pia Poljanšek skozi osvajanje kvalitativnih metod raziskovanja in prelimirani vpogled v stališča mladih do hitre mode samostojno zasnovala svojo prvo idejo za spletno aplikacijo izmenjave rabljenih oblačil. Idejna zasnova je leto kasneje v sklopu projektne sheme Po kreativni poti do znanja, v obliki aplikacije Kabiné Šerinjon in kot rezultat interdisciplinarnega študentskega sodelovanja, našla svoje konkretno mesto v svetovnem spletu. Pričujoče magistrsko delo je ponudilo priložnost za vpogled v širši zdravstveno-socialni in globji intrapersonalni kontekst hitre mode. Orisano je družbeno-strukturno ozadje uveljavitve hitre mode. Z vidika sanitarnega inženirstva delo predstavi natančen pregled zakonodajnih okvirjev za zbiranje in ravnanje s tekstilnimi odpadki, ob čemer izpostavi vplive hitre mode na okolje in tveganja za človekovo zdravje ter pregled novejših trendov ravnanja z odpadnimi oblačili in alternative hitri modi. Analiza poglobljenih intervjujev na manjšem vzorcu mladostnikov odkrije pomembne indice razvite družbene odgovornosti pri sodelujočih ter paradoksalno hkrati tudi njihovo nemoč pri izbiri boljših alternativ.
Avtorica se dobro zaveda omejitev empirične študije in predvidi konkretne poti za nadaljnje raziskovanje kot tudi družbeno delovanje - poda nekaj predlogov za opolnomočenje posameznikov in skupnosti v skrbi za lastno zdravje, kakovost življenja in življenjsko okolje.

Zahvaljujemo se Zlatarni Celje, ki je našim nagrajencem donirala Prešernove srebrnike.