Eva Stražar, mag. san. inž. in Urška Šunta, mag. san. inž. - prejemnici Prešernove nagrade Zdravstvene fakultete za študijsko leto 2016/17

 

 

EVA STRAŽAR je prejela PREŠERNOVO NAGRADO ZF za magistrsko delo »Higienska ustreznost materialov za linijsko proizvodnjo pekarskih izdelkov« izdelano pod mentorstvom doc. dr. Roka Finka in somentorstvom dr. Sebastijana Filipa.

Utemeljitev:

Eva Stražar je v svojem magistrskem delu analizirala učinkovitost odstranjevanja bakterije Bacillus cereus z poliuretanskih transportnih trakov, ki se uporabljajo v pekarski industriji. V prvem koraku je analizirala adhezijo standardnega seva, divjega seva in spor Bacillus cereusa na poliuretanske površine. V naslednjem koraku so bile bakterije izpostavljene namenskemu čistilu, ultrazvoku in kombinaciji obeh metod. Avtorica je ugotovila, da se intenzivnost adhezije vegetativne oblike in spor razlikuje glede na material ter da je kombinirana metoda odstranjevanja s čistilom in ultrazvokom najučinkovitejša. Njene ugotovitve že upoštevajo v praksi linijske proizvodnje pekarskih izdelkov. Eva stražar je v soavtorstvu objavila del znanstvene monografije in izvirni znanstveni članek v reviji s faktorjev vpliva 3,5. Povezava do magistrskega dela.

 

URŠKA ŠUNTA je prejela PREŠERNOVO NAGRADO ZF za magistrsko delo »Sprememba mikrobiološke slike črne vode ob njenem čiščenju z algami«, izdelano pod mentorstvom doc. dr. Karmen Godič Torkar in somentorstvom izr. prof. dr. Tjaše Griessler Bulc.

Utemeljitev:

Namen dela Urške Šunta je bil preučiti prisotnost in število nekaterih skupin indikatorskih mikroorganizmov fekalnega onesnaženja v vzorcih črne vode, odvzetih iz pilotne naprave za zbiranje ločenih frakcij komunalne odpadne vode. V drugi fazi dela je avtorica želela ugotoviti ali mikroalga Chlorella vulgaris vpliva na zmanjšanje števila bakterij Escherichia coli v sintetični odpadni vodi in v črni vodi v laboratorijskih pogojih. Ta postopek čiščenja in odstranjevanja patogenih mikroorganizmov iz odpadne vode bi lahko namreč uporabili v bioloških čistilnih napravah. Ugotovila je, da so v črni vodi prisotne koliformne bakterije, enterokoki, stafilokoki in spore sulfitreducirajočih klostridijev v koncentracijah, ki jih navaja tudi literatura. 90 % vseh koliformnih bakterij je predstavljala bakterijska vrsta E. coli. V sintetični odpadni vodi je mikroalga Chlorella vulgaris samo podaljšala stacionarno fazo rasti bakterije E. coli in ni zavirala njene rasti. V črni vodi pa sta prisotnost mikroalg in sama koncentracija črne vode v poskusnih mešanicah statistično značilno vplivali na zmanjševanje števila bakterije E. coli. Naloga je tako na področju strokovnega kot znanstveno raziskovalnega dela dober prispevek k razumevanju sodobnega koncepta ločevanja odpadne vode za obnovo hranil iz posameznih frakcij izločkov. Tematika je zato aktualna tako iz javno zdravstvenega kot epidemiološkega vidika. Rezultati dela so zbrani v dveh znanstvenih člankih. Povezava do magistrskega dela.

Kategorija: Obvestila - sanitarno inženirstvo